Tri kritična področja za razmislek o prihodnosti(h) alternativnih sistemov blaginje

Uvod

Veliko današnjih predlogov univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v tako-imenovanih razvitih državah se zdi povsem skladnih z ustaljenimi politično-ekonomskimi strukturami in »konsenzualnimi« predstavami o alternativnih družbeno-ekonomskih in političnih možnostih. Nekateri vidnejši predlogi UTD le-tega predstavljajo kot zdravilo za širok spekter (neoliberalno zastavljenih) družbenih in okoljskih izzivov, vključno z vprašanjem avtomatizacije, ki ima sicer nedvomno moteče učinke na ustaljene koncepte in prakse dela. Bolj radikalni pristopi k UTD ter drugim sistemskim alternativam mezdnemu delu in kapitalistični državi »blaginje« ostajajo povečini omejeni na niše akademskih in družbeno-političnih sfer. Tisti predlogi z institucionalno podporo ki dosežejo eksperimentalno raven običajno zaradi inercij, iger moči, ustaljenih imaginarijev ter načinov produkcije in uporabe vedenja razvodenijo v poskuse s Temeljnim Dohodkom ‘Light’.[i]

Kolikor tovrstni eksperimenti in predlogi lahko predstavljajo korake k širši družbeni vidnosti, politični legitimnosti ter razširjeni družbeni domišljiji in kritiki v zvezi z UTD in sorodnimi koncepti, je vselej pomembno uvideti in upoštevati njihove posamezne aplikativne kontekste in omejitve, prostorske razsežnosti in časovne okvire; in sicer optimalno z vzporednimi procesi so-osmišljanja integrativnih vizij, struktur in mehanizmov širše družbeno-ekonomske emancipacije in opolnomočitve, oz. transformacije in tranzicije. Danes integrativnih pozitivnih vizij primanjkuje, medtem ko alternative sedanjim sistemom družbene blaginje ostajajo močno podraziskovane na ključnih področjih. V nadaljevanju orišem tri kritična področja, ki po mojem mnenju lahko poglobijo pogovore o UTD ter katerih presoja temelji na vprašanju »kako bi lahko izgledali politično in vedenjsko odprti, ekološko smiselni in družbeno pravični sistemi blaginje in dela ter poti do njih?.«

UTD kot prehodni model za opolnomočitev državljanov?

Osmišljati prihodnosti alternativnih sistemov blaginje in dela iz dolgoročne perspektive[ii] poziva k prepoznanju, da bodo morale biti nekatere rešitve zasnovane tako, da delujejo kot prehodni modeli za krajše časovno obdobje, medtem ko bodo druge zasnovane tako, da se spreminjajo skozi daljši časovni okvir; [iii] spet tretje pa kot radikalne sistemske možnosti s katerimi je možno na različne načine eksperimentirati že tukaj in zdaj ter v prihodnosti(h). Dejstvo je, da doslej zasnovane in predlagane oblike UTD ne predstavljajo celotnega spektra možnosti. Zatorej je treba upoštevati, da modeli UTD zasnovani na fiat valuti, kjer je le-ta zbrana in razdeljena na osnovi bolj ali manj ustaljenih mehanizmov trga in države (npr. prerazporeditev sredstev, gospodarska rast) morda predstavljajo pomemben, a predvsem najbolje viden kot zavedno prehoden korak na poti emancipacije in opolnomočitve državljanov ter so-preoblikovanja družbeno-ekonomskih in političnih tvorb.

Pomembno pa je tu tudi izpostaviti, da konvencionalni modeli UTD-ja že danes dobivajo konkurenco; koncepta univerzalnih temeljnih dobrin[iv] in univerzalnih temeljnih storitev[v] tu poskušata narediti pomemben premik od vprašanja dohodka kot takega k vprašanju družbeno pravične in sonaravne prakse dostopa do življenjskih virov, njihovem solastništvu, soupravi in soustvarjanju. S tovrstnimi izhodišči si je možno zamisliti drugačne sisteme družbene blaginje in dela, ki delujejo na osnovi politično-ekonomskega in legalno-pravnega principa skupnin (angl. »commons«), univerzalnih pravic in efektivnega dostopa do osnovnih dobrin in storitev (nastanitve, prehrane, elektrike, zdravstva, mobilnosti, izobrazbe, interneta, športa in rekreacije, idr.) ter skrbi za soustvarjanje in demokratično odločanje o njih, z uporabo pristopov odprto-kodne, sodelovalne, krožne, delitvene, solidarnostne in drugih oblik »novih ekonomij« (ki prav tako povečini ostajajo kontestirane in kooptirane).

Osnovati nove sisteme družbene blaginje na alternativnih valutah?

Premislek, ki ni prav pogosto upoštevan v obravnavah sistemskih možnosti UTD je povezan s sistemi valut, evidenc in indikatorjev na katerih so (lahko) ti modeli osnovani.[vi] Globoko medsebojno povezana cilja družbeno-ekološke vzdržnosti (angl. »resilience«) in pravičnosti kličeta po globljem premisleku o denarju-kot-takem,[vii] ter njegovim morebitnim alternativam. V zadnjih nekaj desetletjih je bilo predlaganih in uporabljenih mnogo alternativnih oblik denarja, od raznih nišnih lokalnih, komplementarnih in drugih valut, ki bolj ali manj sovpadajo z oz. krpajo luknje neoliberalnega statusa quo, do radikalnejših oz. bolj sistemsko-naravnanih alternativ. Poprej omenjena modela univerzalnih temeljnih dobrin in storitev je smiselno tu povezati z idejo možnega ekosistema različnih alternativnih valut, indikatorjev in sistemov evidenc, ki delujejo na različnih (medsebojno povezanih, glokalnih) ravneh družbeno-ekoloških metabolizov ter v različnih družbeno-ekonomskih kontekstih. Kot nekatere obetavnejše osnove za alternativne valute bi tu lahko izpostavili energijo, čas, izpuste CO2, posamične dobrine kot na primer vodo ali žito, ali pa izraze kombinacij dobrin. [viii] Dodatno prav tako tu velja (med drugim) premisliti o:

  • etiki, razsežnostih in oblikah translokalne solidarnosti v glokalni tranziciji
  • družbeno-ekološkosti in semi-institucionalizaciji kulture in ekonomije daru
  • novih oblikah evidentiranja »pravične porabe« na ravni posamezne potrošnje
  • potencialih tehnologij veriženja blokov (onkraj reinkarnacij neoliberalnega tehno-utopizma)
  • odprtosti podatkov in vedenjske produkcije, ljudski znanosti (angl. »citizen science«)

Premisliti delo v tranziciji proti novim ekonomijam in pravični družbi?

Eksperimenti z UTD na Nizozemskem in Finskem so zadnja leta predstavljali luč upanja za globalno UTD gibanje. Kritični pregled tekočih projektov kaže, da ti povečini niso v univerzalnem dohodku, saj so ciljno usmerjeni k nezaposlenim in tistim, ki že prejemajo neko obliko socialnega varstva; niti v brezpogojnem, kajti njegov prejem je pogojen z vključenostjo v ustaljene politike in mehanizme integracije na trg dela-kot-takega. Danes je ključno premisliti in obenem razširiti pomen dela – razprava, ki mora nujno seči nad redukcionizem zgodbe avtomatizacije kot predstavljene v vidnejših medijih. Kar potrebujemo je torej (morda) sistem komplementaren sistemu UTD (oz. univerzalnih temeljnih dobrin/storitev), ki odpre dostop do veščin, (so-produkcije) znanja ter odkrivanja in samo-preizkušanja v večih oblikah družbene in ekološke oskrbe in solidarnosti, tako lokalno kot širše.

Prav tako potrebujemo nove družbene medijske platforme ki lahko podpirajo vključujoč in proaktiven dialog in eksperimentiranje z alternativnimi institucijskimi možnostmi; ter iščejo ravnotežje med izzivi vzdržnosti in pravičnosti z delovnimi prispevki k in oskrbo z univerzalnimi osnovnimi dobrinami in storitvami. Tu je na primer zanimiva ideja uravnoteženega kompleksa dela, ki ga predlagata Michael Albert in Robin Hahnel v njunem modelu sodelovalne ekonomije. Gre za deliberativni demokratični model, ki je morda še posebno uporaben pri osmišljanju dinamičnih načinov družbene samo-organizacije pravične in na prispevkih/storitvah/projektih osnovane porazdelitve dela, odvisne od prepoznanih in okoljsko usklajenih družbenih potreb, kapacitet, izzivov in želja.[ix]

Zaključek

V pričujočem prispevku sem argumentiral, da je mogoče in potrebno razprave o UTD premisliti in razširiti z uporabo bolj integrativne, tako družbene, politično-ekonomske kot okoljske perspektive. Takšna perspektiva pomembno doprinese k premiku pogovorov o dohodku in delu kot takemu h globljim in medsebojno povezanim vprašanjem 1.) pravic, možnosti in dejanskega dostopa; 2.) oblik soodločanja, (so-)upravljanja, sistemov evidenc, valut in indikatorjev; 3.) oblike in prostorske razsežnosti združevanja virov in dela ter; 4.) oblike in razsežnosti pravične distribucije in vzdržne zagotovitve univerzalnih temeljnih dobrin in storitev, katere so sad teh virov in dela. Perspektiva predvsem postavi v luč kontingentno razmerje med kontekstualno in subjektivno politično izvedljivostjo UTD-ja, ter sistemskimi razsežnostmi in družbeno vidnostjo izraženih (kritičnih, odprtih, integrativnih) alternativnih institucijskih možnosti; ter obetajočo obliko politike, ki pristopi dialektično k razmerju med začasnimi oz. hibridnimi tranzicijskimi družbeno-ekonomskimi modeli na eni strani, ter radikalnimi ekperimenti z drugimi družbeno-ekonomskimi konfiguracijami, kulturami ‘delanja mesta’ in prostora, ter političnimi možnostmi tukaj in zdaj in v prihodnje na drugi.

Članek je prirejen po originalu avtorja v angleščini: http://www.labgov.it/2018/02/06/basic-income-in-the-long-now-three-critical-considerations-for-the-futures-of-alternative-welfare-systems/

[i] Schouten, Socrates. 2018. Baby Steps on the Road to Basic Income. Green European Journal. Available at: https://www.greeneuropeanjournal.eu/baby-steps-on-the-road-to-a-basic-income/

[ii] Brand, Stewart. 1999. The Clock of the Long Now: Time and Responsibility. New York: Basic Books.

[iii] Irwin et al. 2016. Transition Design: A Proposal for a New Area of Design Practice, Study, and Research. Design and Culture, 7(2), 229–246.

[iv] https://medium.com/institute-for-the-future/universal-basic-assets-abb08ca2f0fc.

[v] https://www.thersa.org/discover/publications-and-articles/rsa-blogs/2017/10/universal-basic-services-or-universal-basic-income.

[vi] Bauwens, Michel. 2006. Complementary Currencies and the Basic Income. Available at: https://blog.p2pfoundation.net/complementary-currencies-and-the-basic-income/2006/02/14; Bauwens, M. & Niaros, V. (2017). Value in the Commons Economy: Developments in Open and Contributory Value Accounting. Chiang Mai: Heinrich Böll Stiftung & P2P Foundation.

[vii] Dittmer, Kristofer. 2011. Local currencies for purposive degrowth? A quality check of some proposals for changing money-as-usual. Available at: http://degrowth.org/wp-content/uploads/2011/11/Dittmer_JCP_pre-pub-manuscript.pdf.

[viii] New Economics Foundation. 2013. Energising Money: An introduction to energy currencies and accounting. Available at: http://neweconomics.org/2013/02/energising-money/.

[ix] Albert, Michael. 2003. Parecon: Life After Capitalism. London: Verso.