Pričujoče glasilo se posveča temi organiziranja, bolj natančno organiziranja mladih. Za to smo se odločili iz več razlogov. Glavni je ta, da mladi odraščamo in živimo v okolju, ki od nas najpogosteje pričakuje, da se bomo obnašali kot motivirani posamezniki, ki poskušamo doseči vsak svoj uspeh, ne da bi se ozirali na druge. Po drugi strani se govori, da bodo ravno sedaj mlade, “krizne” generacije tiste, ki bodo postavile podlago za prihodnost. Ta dva pogleda, s katerimi se srečujemo na dnevni bazi, sta drug z drugim v protislovju.
Oblikovanje prihodnosti je danes s privatizacijo, politiko varčevanja, komercializacijo in prekarizacijo zaposlitev vedno bolj prepuščeno mednarodnim trgom, ki ne morejo delovati v korist dejanskih ljudi, če se to za najbogatejše korporacije in posameznike ne splača. Po drugi strani pa vedno več ljudi živi v revščini in brezposelnosti in med njimi smo mladi danes ena najbolj ranljivih skupin. Če želimo prihodnost obrniti v drugo smer, se moramo predvsem organizirati v skupino, ki se zaveda svojega položaja in svojih skupnih interesov. Šele nato se lahko začnemo pogovarjati o “naši” prihodnosti.
Rešitve in načini političnega boja, ki bo v ustvarjanju kakršne koli prihodnosti neizbežen, niso samoumevni. Študentsko problematiko je treba misliti izven okvirjev študija in univerze, saj je tesno prepletena z vprašanjem brezposelnosti, prekarnosti in razmeram na trgu delovne sile. S tega vidika je organiziranje na enak način relevantna za vse družbene skupine, katerih pripadniki se preživljamo iz dneva v dan z delom. To nepopularno temo raziskujemo s treh vidikov v Iskrinem glasilu.
Prvi članek raziskuje sam sistem, v katerem živimo in katerega glavno gonilo je profit, za katerega je preživetje ali dostojni življenski standard drugotnega pomena. Drugi članek se v luči prihajajočih študentskih volitev, ki bodo potekale 21. in 22. oktobra, osredotoča na glavno organizacijo, ki naj bi danes zastopala interese študentov – Študentska organizacija Slovenije, oziroma konkretneje njena enota v Ljubljani, ki jo študentje s svojim delom preko napotnice financiramo in v katero smo ob vpisu na katero koli fakulteto v Ljubljani avtomatsko včlanjeni. Zadnji članek je posvečen študentskim skupinam in organizacijam v tujini, ki se soočajo s podobnimi težavami kot mi, in pomenu mednarodnega povezovanja na sploh. Tako kot se interesi mladih v svojem bistvu ne razlikujejo od interesov večine drugih družbenih podskupin in organiziranja mladih zato ne moremo misliti ločeno od organiziranja vseh ranljivih in izkoriščanih slojev, tudi izgradnja stabilne in človeku prijazne prihodnosti ne more biti zastavljena v okviru ene same države, pač pa mednarodno.