Femicidi, uboj ali umor ženske samo zato, ker je ženska, so skrajna oblika moškega nadzorovanja in izvajanja moči. Gre za spolno specifično nasilje, ki se reproducira ravno zaradi neenakosti med spoli. Femicidi so v večini primerov vnaprej napovedani s heteroseksualnim intimnopartnerskim nasiljem, ki ga sedanji oz. nekdanji partner izvaja nad partnerko. To so psihično, spolno, ekonomsko nasilje, zalezovanje, grožnje ter druge oblike nasilja.

Ključno je prepoznati znake fizičnega in psihičnega nasilja, preden se zgodi najhuje. Raziskave kažejo, da ima poleg dejavnikov tveganja pomembno vlogo pri stopnjevanju nasilja in viktimizacije žrtve tudi sam odnos do nasilja v okolju. Toleranca skupnosti in družbe do intimnopartnerskega nasilja oziroma nasilja v družini pomembno prispeva k eskalaciji nasilja. Sovražni govor, ki se pojavlja v javnem prostoru (od spleta, v medijih, delovnih in študijskih okoljih) je sestavni del procesa normalizacije nasilja, ki preprečuje okolici, da se primerno odzove na intimnopartnerski teror, ki napoveduje femicid.

Do nasilnega umora ženske najpogosteje pride po dalj časa trajajočem nasilju, zato je prepoznavanje nasilja in nudenje opore ter pomoči ženskam, ki so žrtve nasilja, ključnega pomena pri pravočasnem preprečevanju femicidov. Pri tem odločilno vlogo odigra okolica (ostali družinski člani, prijatelji_ce, sodelavci_ke …).

Izrednega pomena je, da je splošna javnost čim bolje informirana in senzibilizirana o prepoznavanju znakov nasilja in načini soočanja z njim, da se lahko ob prepoznavi nasilja pravočasno in primerno odzove.

Vir: Podreka, Jasna. Bila si tisto kar je molčalo. Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017.

Ker patriarhat ubija in ker je vsak femicid preveč, se bomo na letošnji mednarodni dan žensk, 8. marca 2023, zbrale na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 16.00.