FEMINISTIČNI MANIFEST


FEMINISTIČNI MANIFEST

8. 3. 2018

UVOD

Osmi marec, dan žensk, si ponavadi zapomnimo po vrtnicah, ki jih prejmemo na ta dan, vse pogosteje tudi po posebnih prodajnih akcijah za ženske, ali pa po tem, da očetje za spremembo malo več poskrbijo za otroke. Morda kakšen “Hvala!’’, ne da bi sploh vedele, na kaj točno se nanaša. Neenakost med spoloma se iz leta v leto ponovno povečuje. Po Evropi se na oblast še vedno vzpenjajo desne, konzervativne stranke, ki so velika grožnja pravicam žensk. Poniževalen in zaničevalen odnos do žensk, migrantov in migrantk, LGBT skupnosti in ostalih ranljivih skupin postaja legitimna politična linija. Zato letos zahtevamo resen pristop do problematik položaja žensk in konkretne rešitve. Skrajni čas je, da ženske stopimo skupaj, zahtevamo in se borimo za to, kar nam pripada: položaj v družbi, ki ni drugoten, poniževalen, spoštovanje in dostojno življenje, ki ga zaslužimo vsi/e.

SKRBSTVENO DELO

Skrbstveno delo, kuhanje, čiščenje, skrb za otroke in ostarele, še vedno v nesorazmerno večjem deležu pade na ramena žensk. Gre za delo, ki je nujno potrebno za ohranitev družbe kot take, a je popolnoma necenjeno in se ga sploh ne razume kot delo, ampak kot neko ‘naravno, prirojeno’ lastnost žensk. Skrbstveno delo je trdo delo in zaradi njegove spolne označenosti in naturalizacije omejuje in zatira vse ženske, saj se od vseh žensk pričakuje, da bomo tiho in zastonj poskrbele za vse okoli nas. Če želimo ustvariti družbo, v kateri bo mogoča dejanska osvoboditev žensk, je nujno, da se breme skrbstvenega dela v čim večji meri s posameznic prenese na celotno družbo. Zato zahtevamo:

  • Dostopne vrtce za vse.
  • Brezplačno prehrano za vse otroke v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah.
  • Ohranitev in izboljšanje sistemov javnih prevozov otrok v in iz šole in popoldanskega varstva.
  • Spremembo Zakona o dolgotrajni oskrbi na takšen način, da bo omogočal kakovostno in vsem dostopno bivanje v domovih za ostarele.
  • Boj proti nesorazmerni obremenitvi žensk z neplačanim skrbstvenim delom v gospodinjstvu.

REPRODUKTIVNE PRAVICE IN REPRODUKTIVNO ZDRAVJE

Dostopna kontracepcija in dostopna prekinitev nosečnosti sta neprecenljivega pomena za svobodno življenje žensk. Sta zelo pomemben dejavnik pri družbenem udejstvovanju žensk. Zato je bistvenega pomena, da kontracepcija in prekinitev nosečnosti ostaneta legalna in dostopna, v kolikor bi prišlo do kakršnihkoli omejevanj nadzora žensk nad rojevanjem svojih otrok, se moramo temu ostro postaviti po robu. Ženske nismo inkubatorji, ampak ljudje, ki si zaslužimo imeti nadzor nad lastno plodnostjo. Nosimo nesorazmerno večjo težo nosečnosti in poroda, ponavadi pa tudi skrbi za otroke in moramo zato imeti temu primerno moč odločanja. Zato zahtevamo:

  • Prepoved oviranja dostopa do prekinitve nosečnosti.
  • Prepoved širjenja zavajajočih in napačnih informacij ter prepoved nadlegovanja žensk, ki obiskujejo ginekološke klinike.
  • Korektno in kakovostno oskrbo nosečnic in porodnic.
  • Ohranitev pravice do varne in dostopne prekinitvne nosečnosti ter dostopne kontracepcije.

DELAVSKE PRAVICE ŽENSK

Ker se od žensk pričakuje, da bomo prevzele vso skrb za gospodinjstvo doma in ker obstaja biološki potencial, da zanosimo, smo diskriminirane tudi na trgu dela. Ženske se težje zaposlimo, čeprav smo v povprečju višje izobražene od moških, težje in manjkrat napredujemo in za svoje delo prejemamo nižje plačilo. Skrbstveno delo ni edini vzrok za neenakost na tem področju. Dokazano gre pri podcenjevanju ženskega dela, tudi na delovnih mestih, pogosto preprosto za predsodke in nespoštovanje žensk. Vse to se na koncu kaže tudi v mizerno nizkih pokojninah za ženske. V Sloveniji so socialno najbolj ogrožena skupina ravno ženske upokojenke. Zato zahtevamo:

  • Spodbujanje rednega zaposlovanja žensk.
  • Spodbujanje uspešnosti in napredovanja žensk na vseh področjih.
  • Stroge kazni za kakršnokoli diskriminacijo po spolu na delovnem mestu.
  • Ozaveščanje o mobingu (nasilju nad podrejenimi na delovnem mestu) in učinkovito preganjanje storilcev.
  • Pravične pokojnine za vse. Pokojninski sistem nujno potrebuje pozitivno diskriminacijo za ženske, saj ženske še vedno opravimo večino ostalega neplačanega dela za družbo, zaradi česar večkrat kot moški izostanemo z dela.
  • Ohranitev porodniškega dopusta in podaljšanje očetovskega dopusta ter informiranje in spodbujanje moških pri odločanju zanj.
  • Enako vrednotenje t. i. feminiziranih poklicev napram t. i. maskuliziranim poklicem.

NASILJE NAD ŽENSKAMI

Nasilje nad ženskami je najbolj očitna in najbolj brutalna oblika zatiranja žensk. Ženske smo nasilju podvržene vsakodnevno. Spolno nasilje je prisotno povsod. Čeprav se zdi, da kot družba nasprotujemo nasilju, realnost žal ni takšna. Žrtve nasilnih moških še vedno prepogosto umrejo pod njihovimi rokami. Umori se dogajajo celo navkljub prepovedi približevanja ali zaporni kazni. Zmanjšanje števila prijav za družinsko nasilje se sicer zdi spodbuden podatek, a ko mu ob bok postavimo še tega, da organizacije, ki pomagajo ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja moških, beležijo porast nasilja, vidimo, da so očitno uradne institucije pustile ženske na cedilu, saj se te nanje več ne obračajo. Poleg tega pa je moškim na visokih pozicijah (npr. rektor Univerze na Primorskem) očitno dovoljeno vse, saj so zelo redko sankcionirani za spolno nasilje nad ženskami, še redkeje pa zapustijo visoke položaje. Zato zahtevamo:

  • Strožje kazni za nasilje v družini in za spolno nasilje ter vzpostavitev sistema, kjer se je nasilnež primoran umakniti iz nekega okolja in kjer je na prvem mestu varnost žrtve.
  • Konec toleriranja spolnega nasilja pri moških na visokih položajih. Ko je moški obsojen spolnega nasilja, mora biti razrešen s svoje pozicije.
  • Večjo finančno podporo društvom, skupinam, organom, ki se borijo proti nasilju nad ženskami in otroci ter pomagajo žrtvam.

SEKSIZEM IN IZOBRAŽEVANJE

Predsodki in prepričanja, ki onemogočajo celovito opolnomočenje žensk, so danes še vedno vseprisotni. Diskriminacija je formalno prepovedana, se pa dogaja na bolj subtilen in skrit način. Ženske so v zasebnem, javnem in poklicnem življenju še vedno izpostavljene seksizmu, spolno motiviranemu nasilju in spolni objektivizaciji. V izobraževalnem sistemu so družbeni, umetniški in znanstveni dosežki žensk odsotni in nepriznani, vsebine o boju za pravice žensk pa pomanjkljive. Tudi LGBT oziroma homoseksualne in ostale ne-heteronormativne osebe so pri nas še vedno marginalizirane in večinoma odsotne iz javnosti, politike in medijev. Seksistični predsodki imajo posledice na družbeni položaj žensk in LGBT skupnost. Reševanje teh problemov ne sme temeljiti samo na izoliranih projektih in akcijah ozaveščanja. Resnična enakost žensk mora biti vključena v vsa področja družbenega življenja.

Zato zahtevamo:

  • Resno raziskavo vpliva spolnih stereotipov v družbi tako med odraslimi kot mladimi ter ukrepe za odpravo spolne stereotipizacije.
  • Odločevalci in odločevalke ter pedagoška stroka naj v svoje odločanje in delo vključijo stroko s področja spolne enakosti.
  • Iz vsebin in delovanja javnega izobraževalnega sistema naj se izključi seksizem in širjenje spolnih stereotipov.
  • V učne načrte osnovnih in srednjih šol naj se vključi več vsebin o zgodovini položaja žensk ter več informacij o umetnostnih, družbenih in znanstvenih dosežkih žensk.
  • Enoten in kakovosten program spolne vzgoje za osnovne in srednje šole v Sloveniji.
  • Aktivnejše ukrepanje proti diskriminaciji, izključevanju in nasilju nad homoseksualnimi in vsemi spolno nekonformnimi osebami ter delovanje za njihovo polno vključitev v javno življenje.

ZAKLJUČEK

Verjamemo, da je osvoboditev žensk povezana z bojem proti kapitalizmu in vsem neenakostim, ki jih ta sistem producira. Na vseh ravneh svojega življenja čutimo pritisk kapitalistične gonje za profiti in nujno je, da prepoznamo vse skupine, ki jih kapitalizem izkorišča, ter naše boje povežemo v skupen boj proti sistemu, ki deluje v dobrobit le majhnega števila posameznikov in posameznic.

Verjamemo, da je izkoriščanje in zatiranje žensk prioritetno politično in ekonomsko vprašanje. Verjamemo v solidarnost med vsemi skupinami izkoriščanih in zatiranih kot predpogoj osvoboditve vseh nas – ali smo svobodni vsi ali pa nihče. Kot politične revolucionarke se borimo za nov svet, v katerem bomo vsi in vse rojeni/e svobodni/e od vsakršnega izkoriščanja. Kot ženske se borimo za novo zgodovinsko obdobje, kjer bodo odnosi med ljudmi temeljili na osvoboditvi od izkoriščanja in zatiranja ter na medsebojnem spoštovanju in solidarnosti.

PROTEST: https://www.facebook.com/events/190418091720539/

Deli članek
,