MEDGENERACIJSKA PRAVIČNOST IN ZELENA DELOVNA MESTA, GOVOR NA SEJI ODBORA ZA INFRASTRUKTURO, OKOLJE IN PROSTOR 28. MARCA 2017

V torek, 28. marca, je na seji Odbora za infrastukturo, okolje in prostor svoje poglede predstavila tudi študentska Iskra.

»Pozdravljeni in hvala za besedo! V imenu študentskega društva Iskra bom danes govoril o konceptu medgeneracijske pravičnosti in o delovnih mestih tekom tranzicije v nizkoogljično družbo.

Pospešeno kurjenje fosilnih goriv spodbuja podnebne spremembe. Te lahko sicer občutimo že danes, a bodo mnogo hujše v naslednjih desetletjih in stoletjih – torej v času moje generacije, generacije vaših vnukov in nadaljnjih generacij. V luči tega se morate zavedati, da z vašimi političnimi odločitvami v smeri intenzivnega kurjenja fosilnih goriv omenjenim generacijam omejujete in odrekate pravico do dostojnih in stabilnih razmer za življenje. Takšne politične odločitve mojo in prihodnje generacije diskriminirajo izključno na podlagi rojstva v drugem časovnem obdobju. Prav zaradi tega se v Združenih državah Amerike, na Nizozemskem in drugod po svetu vrstijo tožbe mlajših generacij proti apatičnim podnebnim politikam lastnih vlad.

Da pa bi lahko delovali skladno z medgeneracijsko pravičnostjo, bo treba izvesti tranzicijo v nizkoogljičo družbo. Ta prehod se danes skorajda izključno povezuje z zaprtjem delovnih mest, upadom bruto domačega proizvoda in drugimi negativnimi posledicami. A če pogledamo študije s tega področja, vidimo povsem drugačno sliko. Dejansko ima zelena tranzicija velik družbeno-socialni potencial. Ta potencial je prepoznal tudi bivši ameriški predsednik Barack Obama, ki je predvsem zaradi študije inštituta PERI več kot 10 % sredstev svojega znamenitega programa American Recovery and Reinvestment Act namenil zelenim investicijam. Omenjena študija je pokazala, da milijon investiranih dolarjev v obnovljive vire energije pripelje do 16.7 novih delovnih mest, medtem ko investiranje enake vsote v fosilna goriva pripelje le do 5.3 novih delovnih mest. Ob tem je v zeleni ekonomiji v primerjavi s fosilno tudi mnogo več delovnih mest primernih za napredovanje in tudi mnogo več delovnih mest za posameznike z nižjo izobrazbo. In nenazadnje, zelena ekonomija obsega ene najhitreje rastočih panog na svetu in tako je tudi iz čisto ekonomskega vidika smiselno čim prej skočiti na ta vlak. Potrebna sredstva za zeleno tranzicijo skladno s priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) so ocenjena na okoli 1,5% letnega BDP, kar je le nekaj več, kot Slovenija na letni ravni nameni za okoljsko sporne subvencije. Če upoštevamo še stroške posledic podnebnih sprememb, ki bodo v naslednjih desetletjih narasli tudi do 1% BDP, je financiranje zelene tranzicije preprosto in povsem izvedljivo. Takšna tranzicija bi ob omenjenem porastu števila delovnih mest imela tudi pozitivne zdravstvene, okoljske, družbene in fiskalne posledice.

Tekom omenjene tranzicije pa bodo nekateri delavci bolj prizadeti kot drugi – na primer naši hrabri rudarji, ki za nas in gospodarstvo vsak dan tvegajo svoja življenja. A industrija fosilnih goriv ni niti prva niti zadnja v zgodovini, ki se je oziroma se bo morala prestrukturirati. Po svetu obstaja mnogo preteklih državnih programov za pomoč delavcem v zapirajočih se panogah. Te programi morajo preko prihodkovnih kompenzacij, rekvalifikacij in izobraževanj ter različnih spodbud za raznolik razvoj prizadetih skupnosti zagotoviti, da bo prav vsakemu prizadetemu delavcu ali skupnosti omogočena dostojna in pravična prihodnost. Na takšen način ne bomo tekom omenjene tranzicije prav nobenega delavca ali skupnosti pustili za seboj. Takšen plan tudi ni stroškovno drag, kot je pokazala študija za Združene države Amerike bi ta državo stal le 13 milijonink procenta BDP.

Če zaključim, eden od ključnih ukrepov za delovanje v skladu z medgeneracijsko pravičnostjo ter za delovanje v smeri podnebno vzdržne, sociale in pravične družbe z obilico dostojnih delovnih mest je prav resnejše izvajanje tranzicije v nizkoogljično družbo. Hvala.«

JAVNO PISMO PROTI PREDLAGANEMU UKREPU PREDNOSTNEGA DISPEČIRANJA IN PODOBNIM ALTERNATIVNIM UKREPOM

Spodaj podpisane skupine, organizacije in sindikati ostro nasprotujemo predlaganemu prispevku za prednostno dispečiranje, ki ga predvideva Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona. Prispevek pomeni zvišanje položnic prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Nasprotujemo tudi kakršnemukoli podobnemu „alternativnemu ukrepu“, ki bi pomenil zvišanje položnic končnim odjemalcem ali nižanje delavskih pravic delavcem v energetiki. Sredstva zbrana z zgoraj omenjenimi ukrepi bi bila namenjena pokrivanju več desetmilijonskega primankljaja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Takšni predlogi so bili pričakovani, saj predstavljalo le epilog sage o TEŠ, katere zaključek je bil znan že vnaprej, ter osnovne prijeme, s katerimi odločevalci podružabljajo stroške svojih napačnih odločitev.

Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi” so socialno, okoljsko, zdravstveno in ekonomsko nesprejemljivi ter so v nasprotju z evropskimi vrednotami in koalicijskimi zavezami.

  1.    V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona predlagan prispevek za prednostno dispečiranje je socialno sporen, saj je predlagana dajatev neodvisna od višine dohodka odjemalca. Velika večina gospodinjskih odjemalcev bi tako ne glede na višino svojih prihodkov ter količino porabljene energije plačevala enako višino dajatve, saj je ta odvisna od moči prevzemnega mesta. Ker imajo revnejši odjemalci nižje prihodke, bi bili relativno bolj prizadeti kot bogatejši odjemalci. Tudi „alternativni ukrepi“, ki bi iskali rešitev pokrivanja več desetmilijonskega primankljaja TEŠ z zviševanjem položnic končnim odjemalcem ali na plečih običajnih delavcev v energetiki, so nesprejemljivi.
  2.    Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi”  so sporni tudi iz zdravstvenega vidika, saj bi neposredno ali posredno subvencionirali izrabo lignita, ki je vir onesnaženja zraka s trdnimi in nevarnimi delci ter težkimi kovinami. Onesnaženje zraka zaradi kurjenja lignita tako prispeva k vrsti srčno-žilnih in respiratornih obolenj, ki pogosto prizadenejo najbolj ranljive skupine prebivalcev (npr. revnejši, oboleli in starejši).
  3.    Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi” so okoljsko sporni, saj bi neposredno ali posredno subvencionirali izrabo lignita. Ta na enoto energije prispeva največ k pospeševanju podnebnih sprememb in je ob tem v nasprotju s cilji pariškega sporazuma, katerega je Državni zbor ratificiral novembra 2016. Ob splošnem globalnem trendu prehoda v nizkoogljično družbo bi slovenska vlada s predlagano obliko prednostnega dispečiranja ali že omenjenimi »alternativnimi ukrepi« naredila korak v nasprotno smer. Zato naj vlada začne na podlagi ratificiranega pariškega podnebnega sporazuma, koalicijskih zavez in januarja sprejetega stališča Odbora za zadeve Evropske unije izvajati znanstveno podprte, delavcem prijazne in pravične podnebne ukrepe. Ti naj bodo pripravljeni in izpeljani v sodelovanju z znanstveniki, sindikati, organizacijami civilne družbe in širšo javnostjo.
  4.    Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi” so ekonomski sporni, saj bi neposredno ali posredno subvencionirali zrelo industrijo in izkrivljali položaj na evropskem trgu električne energije. Ob tem naj bi velenjski lignit zaradi razmer na energetskem trgu, politik v smeri nizkoogljične družbe in vedno težjega izkopa postajal vedno dražji in tako vztrajno večal izgubo Termoelektrarne Šoštanj. To verjetno pomeni, da predlagana dajatev ni zadnja in da bomo brez boja prebivalci in prebivalke ali delavci in delavke v energetiki morali v prihodnosti ponovno pokriti vse večjo izgubo.
  5.    Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi” so v nasprotju s koalicijskimi zavezami. Tretji projekt vladnega mandata 2014/2018, zelena proračunska in davčna reforma, med drugim predvideva ukinitev okolju škodljivih subvencij. Predlagana oblika prednostnega dispečiranja torej krši koalicijsko usmeritev, saj predvideva subvencioniranje okolju škodljivega kurjenja premoga. Omenjeni „alternativni ukrepi“ pa kršijo koalicijske zaveze k „pošteni, solidarni in pravični“ družbi.
  6.    Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi” so sporni tudi z vidika osnovnih vrednot, na katerih je bila zasnovana evropska integracija. Predlogi namesto solidarnosti, medsebojne povezanosti in dostojnega plačila spodbujajo nacionalni protekcionizem in nižanje delavskih standardov.

Našteti argumenti jasno kažejo, da sta predlagan ukrep prednostnega dispečiranja, ki bi izgube TEŠ prenašal na prebivalce in prebivalke Slovenije, ali kakršnikoli „alternativni ukrep“, ki bi izgube prenašal na končne odjemalce ali na običajne delavce v energetiki, nesprejemljiva. Zato spodaj podpisani od vlade zahtevamo, da

–  opusti predlagani ukrep, ki izgube TEŠ prenaša na prebivalce in prebivalke Slovenije,

– poskrbi, da financiranje izgub TEŠ ne bo prizadelo prebivalcev in prebivalk Slovenije ali običajnih delavcev in delavk v energetiki

– in začne resneje izvajati ukrepe v smeri pravične, socialne, trajnostne in podnebno vzdržne družbe.

 

 

Dosedanji podpisniki (po abecednem redu):

 

Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija

Civilna Iniciativa Modro Nebo – CIMN

Četrta skupina: civilnodružbena gibanja in posamezniki

Društvo Ekologi brez meja

Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas

Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo slovenski E-Forum

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice

Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije

Eko krog, društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo

Focus, društvo za sonaraven razvoj

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo

Greenpeace Slovenija

Iniciativa Mestni Zbor – IMZ

Inštitut za delavske študije -IDŠ

Inštitut za ekologijo

Inštitut za individualno in družbeno odgovornost – INTERSO

Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj

Inštitut za politike prostora – IPoP

Inštitut za trajnostni razvoj

Kolektiv Pizda

Kulturno društvo prostoRož

NEC Notranjski ekološki center, Cerknica

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

Prirodoslovno društvo Slovenije

Sindikat vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije – SVIZ

Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti – SŽPD

Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije – SDPZ

Sindikat kulture in narave Slovenija – GLOSA

Sindikat lesarstva Slovenije – SINLES

Sindikat Mladi plus – SM+

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije – SPGS

Sindikat prekarcev – SP

Svobodni sindikat Slovenije – SSS

Slovenska enota mednarodne mreže UNESCO katedre za bioetiko

Skupina Uporniki

Študentska Iskra

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Visokošolski sindikat Slovenije – VSS

Zveza potrošnikov Slovenije – ZPS

MANIFEST: Če naša življenja niso nič vredna, protestiramo!

KDO SMO?

Ženske smo. Smo matere, babice, hčerke, smo delavke v proizvodnji, tajnice, učiteljice, medicinske sestre, političarke, smo taksistke, natakarice, kuharice … Smo tista polovica populacije, ki opravi veliko večino gospodinjskega in skrbstvenega (torej reproduktivnega) dela in istočasno ogromen delež produktivnega dela. Smo med najbolj izkoriščanimi skupinami v kapitalizmu, kot delavke na trgu smo plačane manj kot moški, težje napredujemo in težje dobimo službo. Naše delo za družbeno reprodukcijo je popolnoma spregledano. Razume se kot nekaj, kar nam je naravno pripisano, kar je želja in prirojena dolžnost vsake ženske v družbi in ne trdo, naporno in neplačano delo. Me pravimo: dovolj je!

Gospodinjsko delo je DELO. Je delo, ki poskrbi, da ima kapitalizem dovolj zdrave delovne sile. Je delo, ki poskrbi, da se družba kot takšna nadaljuje, in nepravično je, da večina teže tega dela pade na ženske in se celo ne razume kot delo, ampak kot naša prirojena dolžnost! Gospodinjsko delo ni le kuhanje in pospravljanje, je skrb za otroke, je vzgoja, je skrb za ostarele, je čustveno delo in je spolno delo. Od nas se pričakuje, da se ne bomo uprle moškim, ki nas otipavajo, da bomo šefu skuhale kavo in se ob vulgarnih opazkah tiho nasmehnile. Me pravimo: dovolj je!

“Oni pravijo, da je to ljubezen. Me pravimo, da je neplačano delo.” (S. Federici, 1975)

Nadaljuj z branjem “MANIFEST: Če naša življenja niso nič vredna, protestiramo!”

TRANSNATIONAL SOCIAL STRIKE – POZIV K STAVKI ŽENSK (prevod)

Objavljamo prevod mednarodnega poziva Transnational social strike k mednarodni stavki žensk. Original text in English below. 

Po velikih mobilizacijah in stavkah žensk, ki so se dogajale lansko leto, po velikih protestih žensk na dan inavguracije Donalda Trumpa v ZDA in po svetu, so se v mnogih državah sveta začeli javni sestanki in skupščine z namenom, da se letošnje praznovanje 8. marca spremeni v masovno stavko žensk. Vabimo vse, ki načrtujete kakršnekoli aktivnosti na svetovni dan žensk, da delite ta poziv z namenom povezovanja lokalnih bojev v transnacionalno gibanje žensk. Nadaljuj z branjem “TRANSNATIONAL SOCIAL STRIKE – POZIV K STAVKI ŽENSK (prevod)”

O pravici do abortusa ob 25. obletnici slovenske ustave

Pravica do splava je osnova za zagotavljanje svobode in avtonomije žensk. Možnost nadzora lastne reprodukcije ženskam omogoči, da so aktivne članice družbe. Je osnova za družbeno enakopravnost med spoloma, saj so ženske še vedno tiste, ki opravijo večino dela v zasebni sferi, skrb za otroke, gospodinjstvo, ostarele ipd. Nadzor nad lastno plodnostjo tako ženskam omogoči, da so svobodne v tem, kako želijo živeti svoja življenja, omogoči jim aktivacijo izven zasebne sfere doma. Pravica do abortusa je na primer vodila k temu, da se je več žensk odločalo za študij, več žensk je študij tudi dokončalo. Pravica do splava in dostopna kontracepcija ženskam omogočita tudi ekonomsko neodvisnost od moških.

Nadaljuj z branjem “O pravici do abortusa ob 25. obletnici slovenske ustave”

Okolje in politika ZDA

Komentar se nanaša na prispevek, objavljen na portalu Think Progress, 22. julija 2016.

V začetku prejšnjega meseca je odbor za platformo demokratske nacionalne konvencije podal najodmevnejšo izjavo o nujnosti ukrepov zoper podnebnim spremembam v zgodovini katerekoli izmed glavnih ameriških strank. Platforma vidi podnebne spremembe kot veliko grožnjo ter ključen izziv našega časa. Kot izhodiščne usmeritve navaja boj proti podnebnim spremembam, torej gospodarstvo, ki temelji na čisti energiji in zagotavljanju okoljske pravičnosti. Nadaljuj z branjem “Okolje in politika ZDA”

Okoljski vidik Brexita

Komentar se nanaša na prispevek, objavljen na spletni strani The Guardian 30. junija 2016.

V zadnjih tednih je bilo veliko govora o Brexitu, vendar so bili v ospredju predvsem vidiki konkurenčnosti, gospodarske rasti in položaja mladih po izstopu iz unije, veliko manj medijskega prostora pa je bilo namenjenega posledicam Brexita na klimatske spremembe. Nadaljuj z branjem “Okoljski vidik Brexita”