Feminizem in podnebne spremembe, govor na protestu 8. marca 2017

Boj za opolnomočenje žensk predstavlja tudi zelo pomembno sredstvo v boju proti podnebnim spremembam, zato okoljevarstvenice in okoljevarstveniki podpiramo vaša prizadevanja in smo danes tu z vami.

Podnebne spremembe povsod po svetu, tudi v Sloveniji, ženske prizadenejo bolj kot moške. Ženske imamo v Sloveniji nižje plače, več nas je zaposlenih za določen čas, smo bolj obremenjene z delom doma, v družini imamo manjši razpoložljivi dohodek kot moški, mnogo manjši odstotek nas poseduje avtomobil in podobno. Zato se v luči naraščajočih groženj podnebnih sprememb, kot so suše, vročinski valovi, poplave in širjenje insektov, težje spopademo z novimi razmerami. Ob vročinskih valovih si težje, tj. po tem, ko to že stori moški,  privoščimo umik v hladnejše okolje, klimatske naprave ali obisk zdravnika. To potrjuje tudi pojav izrednega poletnega vročinskega vala leta 2003, ki je v Evropi povzročil 70% porast umrljivosti med ženskami in samo 40% porast umrljivosti med moškimi. Podnebne spremembe preko kopice različnih pojavov in dogodkov prizadenejo tako neposredno kot posredno tudi državna in zasebna podjetja. Ta so zaradi upada dobičkov, prekinjenih dobavnih poti,  povečanih stroškov in višjih državnih dajatev pogosto prisiljena v dodatno izkoriščanje ali odpuščanje delavcev. Ker smo ženske v večji meri zaposlene prekarno, smo me tiste, ki smo najprej odpuščene oziroma se nam najprej kršijo delavske pravice. Poleg tega stroški podnebnih sprememb vlade silijo v še bolj pospešeno krčenje socialne države. Postopna privatizacija vrtcev, šol, zdravstveni ustanov,  nižanje materinskih in otroških dodatkov, nižanje plač v javnem sektorju in podobni ukrepi vsi nesorazmerno bolj prizadenejo ženske kot moške.

Ženske pa  imamo pri spopadanju s podnebnimi spremembami tudi izjemno vlogo. Študije namreč kažejo, da porabimo manj energije kot moški, smo bolj pripravljene na varčevanje z energijo in uporabo obnovljivih virov energije ter se pri varovanju naravnih virov obnašamo sodelovalnejše in trajnostneje. V primeru naravnih katastrof se hitreje, celoviteje in z večjim socialnim čutom spopademo z grožnjo. Zato je tudi iz sicer ozkega pogleda spopadanja s podnebnimi spremembami emancipacija žensk ključna.

Ob tem naj le še omenim, da se nam ni potrebno bati prehoda na obnovljive vire energije. Z njim bi preprečile dodatno poglabljanje neenakosti med spoloma. Študije namreč kažejo, da se bo tekom tranzicije v nizkoogljično družbo, prvič, absolutno gledano odprlo več delovnih mest, kot jih bo izgubljenih, in drugič, relativno gledano se bo na področju obnovljivih virov energije odprlo večje število delovnih mest namenjeno poklicem, v katerih smo ženske močneje zastopane. Za realizacijo resničnega spolno enakopravnega emancipatornega položaja tranzicije v nizkogljično družbo pa bi bilo ob zgornjih dveh podatkih potrebno za vsako podbnebno politiko zagotoviti pozitivno diskriminacijo žensk in enako pračilo za enako delo. Le tako lahko zagotovimo resnejše korake v smeri enakopravnejše družbe.

 

Če povzamem, na nas ženske podnebne spremembe vplivajo bolj kot na moške, vendar smo me tiste, ki lahko v veliki meri poskrbimo za blaženje podnebnih sprememb. Hkrati lahko s prehodom v nizkoogljično družbo, z večjim številom delovnih mest, enakim plačilom za enako delo in pozitivno diskriminacijo pri zaposlovanju doprinesemo k večji enakosti med spoloma  ter tako pospešimo boj proti patriarhalnemu kapitalističnemu sistemu, ki zasužnjuje tako okolje kot ženske.

Delovni odbor za okoljevarstvo, študentska Iskra