FEMINISTIČNI MANIFEST

FEMINISTIČNI MANIFEST

8. 3. 2018

UVOD

Osmi marec, dan žensk, si ponavadi zapomnimo po vrtnicah, ki jih prejmemo na ta dan, vse pogosteje tudi po posebnih prodajnih akcijah za ženske, ali pa po tem, da očetje za spremembo malo več poskrbijo za otroke. Morda kakšen “Hvala!’’, ne da bi sploh vedele, na kaj točno se nanaša. Neenakost med spoloma se iz leta v leto ponovno povečuje. Po Evropi se na oblast še vedno vzpenjajo desne, konzervativne stranke, ki so velika grožnja pravicam žensk. Poniževalen in zaničevalen odnos do žensk, migrantov in migrantk, LGBT skupnosti in ostalih ranljivih skupin postaja legitimna politična linija. Zato letos zahtevamo resen pristop do problematik položaja žensk in konkretne rešitve. Skrajni čas je, da ženske stopimo skupaj, zahtevamo in se borimo za to, kar nam pripada: položaj v družbi, ki ni drugoten, poniževalen, spoštovanje in dostojno življenje, ki ga zaslužimo vsi/e.

Nadaljuj z branjem “FEMINISTIČNI MANIFEST”

REPRODUKTIVNO DELO V KAPITALIZMU

Gospodinjsko delo je specifična oblika reproduktivnega dela v kapitalizmu. Ko rečemo reproduktivno delo, mislimo delo, ki je potrebno za nastajanje in obnavljanje posameznikov in posameznic v neki družbi. To pomeni skrb za otroke, za ostarele, za invalidne ali drugače nesposobne same poskrbeti zase, pomeni skrb za to, da so ljudje nahrajeni, umiti, oblečeni, da je okolje, kjer prebivamo, urejeno, čisto itd., torej vso delo, ki ga neka družba potrebuje, da se obdrži, da se nadaljuje, da njeni člani in članice obstanejo, razen materialne produkcije. To delo je lahko organizirano na različne načine. Določene arheološke najdbe o družbah pred poljedelstvom kažejo, da je bilo reproduktivno delo včasih organizirano kolektivno, težko sicer trdimo, kdo ga je v večji meri opravljal, verjetno ženske, ampak to delo takrat naj ne bi bilo vrednoteno manj kot delo, ki so ga opravljali moški. Vso delo, ki ga je bilo treba opraviti za nadaljevanje in obdržanje družbe, je bilo enako pomembno, materialna produkcija in reprodukcija.

Nadaljuj z branjem “REPRODUKTIVNO DELO V KAPITALIZMU”

MOŠKI, ŽENSKE IN ODNOSI ZNOTRAJ PATRIARHATA

Patriarhat je sistem zatiranja katerega pomemben del je oblikovanje individuuov, ki reproducirajo patriarhalne odnose. Spolna socializacija ustvarja dve različni skupini ljudi, moške in ženske, in oblikuje naše poglede na odnose. Patriarhat vpliva na psihološki aspekt človeka, na tvorjenje identitete znotraj patriarhalnega in kapitalističnega sveta.

Ko govorimo o družbi, kulturi se nam lahko hitro zgodi, da ju razumemo skorajda kot pojava sama zase, kot pojava, iz katerih se sami/e izvzamemo, sploh kadar ju analiziramo ali kritiziramo. Spet, ko govorimo o posameznikih/cah in o identitetah, se lahko hitro zgodi, da zapademo v neke vrste esencializem, razumevanje, da se posamezniki/ce rodimo z neko identiteto, da so naši psihološki procesi nam lastni, da izhajajo iz nas, da je naša identiteta, naša osebnost, produkt nas samih in je zato individualna, posebna, nedružbena.

Nadaljuj z branjem “MOŠKI, ŽENSKE IN ODNOSI ZNOTRAJ PATRIARHATA”

MARKSIZEM, SOCIALISTIČNA GIBANJA IN FEMINIZEM

Odnosi med marksizmom in feminizmom ter feminističnimi in socialističnimi gibanji so bili tekom zgodovine večinoma konfliktni. Stalnica teh konfliktov je na eni strani neko razumevanje feminizma kot partikularnega boja znotraj splošnega boja proti kapitalizmu, oz. zvajanje feminizma na ‘žensko vprašanje’ in na drugi strani razumevanje feminizma kot nujnega v boju proti kapitalizmu in pri gradnji družbe brez izkoriščanja in zatiranja. Heidi Hartmann (1979) odnos med marksizmom in feminizmom primerja s poroko, kar se zdi na prvi pogled malo kontradiktorno, saj feministke, predvsem pa radikalne in marksistične/socialistične, kot eno izmed osnovnih institucij, ki zatirajo ženske, prepoznajo nuklearno družino in poroka, zveza med dvema osebama je načeloma osnova za vzpostavitev te hieararhične institucije. Ampak Hartmann (1979) že uvodoma pojasni, zakaj je uporabila to metaforo: “Poroka med marksizmom in feminizmom je kot poroka med možem in ženo opisana v angleškem zakonu. Marksizem in feminizem sta eno in to eno je marksizem. Zadnji podvigi za združitev marksizma in feminizma so za nas kot feministke nezadovoljivi, saj poskušajo zajeti feministični boj v ‘širši’ boj proti kapitalu. Če želimo pot nadaljevati, potrebujemo bolj zdrav zakon, ali pa ločitev.”

Nadaljuj z branjem “MARKSIZEM, SOCIALISTIČNA GIBANJA IN FEMINIZEM”

UVOD V FEMINISTIČNO MISEL: Simone de Beauvoir in Kate Millett

Feministična misel se v različnih oblikah pojavlja že od Antike. Elementi ženske osvoboditve se pojavljajo na primer v Platonovi teoriji države (avtorice, kot npr. Hipatija in Sapfo, so bile feministične posredno, z zgledom ali s pisanjem o ženskih likih), v srednjem veku s Cristine de Pizan, ki je bila med prvimi, ki so bile kritične do podrejenega položaja žensk, v obdobju abolicije monarhije pa z Olympe de Gouges in Mary Wollstonecraft. Po tem se je filozofija o položaju žensk začela pojavljati bolj neposredno in leta 1837 je Charles Fourier prvič uporabil besedo feminizem.

Nadaljuj z branjem “UVOD V FEMINISTIČNO MISEL: Simone de Beauvoir in Kate Millett”

Možnosti in omejitve izobraževalnih programov ob pričetku letošnjih vpisov

V Ljubljani je v petek in soboto, 26. in 27. januarja, na Gospodarskem razstavišču potekal sejem Informativa, priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in sorodnih vsebin, kjer so osrednjo vlogo prevzeli Karierni centri Univerze v Ljubljani. Pozornost obiskovalcev in obiskovalk so privabljala predavanja o trgu dela, mobilnosti in karieri. Dva tedna kasneje so prišli na vrsto še uradni informativni dnevi. Kot vsako leto tudi tokrat ni manjkalo obljub po varnih in dobro plačanih zaposlitvah ter pozivov po pametnih in predvsem pravih izbirah. Na tistih bolj povezanih fakultetah so bili zelo zgovorni tudi predstavniki iz gospodarstva. Naštetemu navkljub lahko redno zaznavamo pozive po še močnejšem, inovativnejšem in prožnejšem povezovanju izobraževanja z gospodarstvom. V času vpisov na višje stopnje izobraževanja nas zanima, kaj to v praksi pomeni za dijake in dijakinje, devetošolce in devetošolke. Kaj za njih pomeni trenutno stanje in kaj lahko pričakujejo od sprememb, ki se obetajo v bližnji prihodnosti? Podajamo kratek pregled stanja srednješolskega in visokošolskega izobraževanja ter analizo možnosti, ki se odpirajo in zapirajo ob vpisu. Nadaljuj z branjem “Možnosti in omejitve izobraževalnih programov ob pričetku letošnjih vpisov”

BOJ PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM JE TUDI BOJ PROTI KAPITALIZMU

Vse večje pomanjkanje pitne vode, širjenje puščav in posledično zmanjševanje obdelovalnih površin za pridelovanje hrane, dvigovanje gladine morja, stoletne suše, poplave in druge naravne katastrofe so vse indikatorji, da podnebne spremembe niso več nekaj, kar nas bo doletelo v prihodnosti, ampak lahko njihov vpliv v veliki meri opazimo že danes. Vse te posledice povzroča zvišana povprečna temperatura ozračja že samo za dobro stopinjo od predindustrijskega obdobja. Po projekcijah znanstvenikov pa bi lahko globalna povprečna temperatura do konca stoletja narasla od 5 do 6 stopinj Celzija, kar bi povzročilo nepredstavljive naravne katastrofe in razselitev okoli 600 milijonov ljudi, ki bi ostali brez domov. Nadaljuj z branjem “BOJ PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM JE TUDI BOJ PROTI KAPITALIZMU”

CEPLJENJE POMEMBNO OROŽJE BOJA S POSLEDICAMI PODNEBNIH SPREMEMB

Zima prihaja, vendar vsako leto manj. Povprečna temperatura zime se povečuje, podnebje se spreminja. Globalno segrevanje obstaja. Podnebne spremembe pa niso samo spremembe podnebja, temveč tudi spremembe v zdravju človeka. Na slabše seveda. Lancet Countdown on Health and Climate Change – mednarodna organizacija, ki združuje 23 akademskih institucij in njihovo poročilo pravita, da v 21. stoletju podnebne spremembe že predstavljajo resno grožnjo človeškemu zdravju na globalnem nivoju. Intenzivnejša vroča obdobja, ki predstavljajo neposredno grožnjo zdravju in zmanjšujejo produktivnost; naravne katastrofe, ki so odgovorne za slabše letine in posledično povečanje podhranjenosti, vse to povečuje dovzetnost za bolezni. Bolezni se hitreje in dlje razširjajo zaradi daljših toplejših obdobij. Ta problem je zaradi velikosti in števila prebivalstva največji v Aziji, kjer je zaradi 2843 izbruhov raznih bolezni pomrlo več kot pol milijona ljudi, prizadelo pa 4,8 milijarde. Podobno ugotavlja tudi IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change), ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Nadaljuj z branjem “CEPLJENJE POMEMBNO OROŽJE BOJA S POSLEDICAMI PODNEBNIH SPREMEMB”

Z NOVIM PREDLOGOM ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI PET KORAKOV NAZAJ V SOCIALNEM SISTEMU

Objava Delovnega odbora za feminizem, 4. novembra 2017. 

Priča smo še enemu poskusu varčevanja, tokrat na plečih starejših in njihovih družin. Ministrstvo za zdravje je 20. oktobra 2017 predstavilo svoj predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi predstavljal “izhodišče za postavitev novega samostojnega stebra socialne varnosti”, vendar dvomimo, da se bodo uporabniki/ce storitev dolgotrajne oskrbe, še posebej uporabnice, počutili socialno varnejše kot v dosedanjem zakonu.

Po predlogu naj bi se namreč uveljavila nova dajatev oziroma “obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo”, ki bi sorazmerno zmanjšala prispevek države za to področje, nikakor pa ne prinaša bistvenih izboljšav v sistemu. Po besedah Zorana Hoblaja se bo stanje kvečjemu poslabšalo, saj bodo uporabniki še bolj finančno obremenjeni, dostopnost storitev pa naj bi se v prihodnosti zmanjšala zaradi uvedbe kriterijev ocenjevanja, kdo je upravičen do katere vrste oskrbe. Še več, tudi psihosocialna nota, ki domove loči od bolnišnic, je z zakonom spregledana in prepuščena izvajalcem. Nadaljuj z branjem “Z NOVIM PREDLOGOM ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI PET KORAKOV NAZAJ V SOCIALNEM SISTEMU”

PRISPEVEK DELOVNEGA ODBORA ZA FEMINIZEM NA OKROGLI MIZI O PROSTITUCIJI

Okrogla miza o prostituciji, 2. oktober 2017, Pravna fakulteta UL

O področju prostitucije je bilo v zadnjem času rečeno veliko. Pa vendar moramo kritično pogledati argumente tako za kot tudi proti legalizaciji oziroma popolni dekriminalizaciji, ter razmišljati o dolgoročnih posledicah vseh predlaganih pristopov.

Znotraj tretjega vala feminizma, ki se opira na predpostavke liberalnega feminizma, se popolna dekriminalizacija in legalizacja prostitucije proglaša za progresiven cilj gibanja. Slavi se ga kot opolnomočenje žensk in prisvajanje lastne seksualnosti. Toda, ali je to res v korist žensk, ali gre bolj v korist zvodnikov, kapitala in patriarhata? Kako lahko ženska osvoboditev izgleda kot moške mokre sanje? Nadaljuj z branjem “PRISPEVEK DELOVNEGA ODBORA ZA FEMINIZEM NA OKROGLI MIZI O PROSTITUCIJI”