CEPLJENJE POMEMBNO OROŽJE BOJA S POSLEDICAMI PODNEBNIH SPREMEMB

Zima prihaja, vendar vsako leto manj. Povprečna temperatura zime se povečuje, podnebje se spreminja. Globalno segrevanje obstaja. Podnebne spremembe pa niso samo spremembe podnebja, temveč tudi spremembe v zdravju človeka. Na slabše seveda. Lancet Countdown on Health and Climate Change – mednarodna organizacija, ki združuje 23 akademskih institucij in njihovo poročilo pravita, da v 21. stoletju podnebne spremembe že predstavljajo resno grožnjo človeškemu zdravju na globalnem nivoju. Intenzivnejša vroča obdobja, ki predstavljajo neposredno grožnjo zdravju in zmanjšujejo produktivnost; naravne katastrofe, ki so odgovorne za slabše letine in posledično povečanje podhranjenosti, vse to povečuje dovzetnost za bolezni. Bolezni se hitreje in dlje razširjajo zaradi daljših toplejših obdobij. Ta problem je zaradi velikosti in števila prebivalstva največji v Aziji, kjer je zaradi 2843 izbruhov raznih bolezni pomrlo več kot pol milijona ljudi, prizadelo pa 4,8 milijarde. Podobno ugotavlja tudi IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change), ki deluje pod okriljem Združenih narodov.

Eno izmed učinkovitejših orožij proti novim in povečanim pojavom bolezni so cepiva. Zlasti v razvijajočem se svetu, kjer tudi najhuje občutijo posledice podnebnih sprememb. Ošpice so leta 2013 pobile več kot 150 tisoč ljudi, večinoma v subsaharski Afriki in južni Aziji, kjer je precepljenost proti ošpicam zelo nizka. Bolezni lahko zelo hitro prizadenejo populacijo, če ta ni ustrezno precepljena, kar so med leti 2010 in 2015 izkusili celo v Združenih državah, kjer se ocenjuje, da je zaradi proticepitvenega gibanja za oslovskim kašljem zbolelo prek 180 tisoč ljudi, samo v letu 2012 skoraj 50 tisoč. Za primerjavo, v Sudanu so istega leta zaznali 58 primerov, v severnem Afganistanu 350. ZDA so leta 2014 prav tako imele težave s ošpicami, saj so zaznali rekordnih 667 primerov. Huje je bilo na Nizozemskem, kjer je zbolelo kar 2766 otrok. V obeh državah naj bi bila odgovorna nizka precepljenost v določenih lokalnih skupnostih s poudarjenim verskim značajem, kjer se cepljenje ne sklada z verskimi prepričanji.

Zato je pomembno, da se vzdržuje ustrezna precepljenost tudi v razvitem svetu in to pomeni tudi pri nas v Sloveniji. Začenja se sezona gripe, bolezni, pri kateri je kurativno zdravljenje neželeno, zato je preventiva pomemben aspekt vsako zimo. Pomemben del tega, poleg zdravega razuma, je cepljenje, še posebej tistih s slabšim imunskim sistemom – otrok in starejših. Potrebno se je cepiti dovolj zgodaj, saj vzpostavitev imunosti traja nekaj tednov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča 75-odstotno precepljenost med starejšimi nad 65 let. V Sloveniji se v zadnjih dveh letih ta številka giblje okoli 10,5 odstotka, s čimer se uvrščamo med evropske države z najnižjo precepljenostjo proti gripi med starejšimi. Ocenjuje se, da ima ponavadi devet od desetih, umrlih za gripo, več kot 65 let.

Pri otrocih je precepljenost proti »otroškim« boleznim zaenkrat še solidna, vendar NIJZ (Nacionalni inštitut za zdravje) z zaskrbljenostjo zaznava trend upadanja pri cepljenju šoloobveznih otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, kjer bi za ustrezno kolektivno imunost precepljenost morala biti vsaj 95-odstotna. V zadnjih petih letih se je ta odstotek doseglo le dvakrat (2012/13 – 95,3 % in 2014/15 – 95,8 %). V letu 2016/17 je ta delež znašal dobrih 92 odstotkov, kar se mogoče ne sliši veliko manj, vendar je potrebno vzeti v obzir, da je to državno povprečje in da se v posameznih regijah ta odstotek spusti veliko nižje.  Najnižja sta v ljubljanski in mariborski regiji, v prvi je ta že 88 odstotkov, v drugi pa 90,9 odstotkov. Pri davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hemofilusu influence tipa b je ta slika nekoliko boljša, vendar tudi ne dosega 95 odstotkov (2016/17 – Slovenija 94,1 %).

Zagotovljanje primerne precepljenosti je pomembno, da se prepreči izbruhe bolezni, težje poteke oziroma morebitne zaplete pri že obolelih, pomembno pa je tudi zaradi tistih občutljivih posameznikov, ki zaradi alergij ali drugih zdravstvenih težav sami ne morejo prejeti cepiva in otrok, ki so še premajhni za cepiva. Ti se morajo zanašati na kolektivno zdravje skupnosti. S cepljenjem se ne zaščiti samo cepljenih, zaščiti se tudi njihove družine, prijatelje in sosede.

 

Prilagamo interaktiven zemljevid, ki prikazuje, kako podnebne spremembe vplivajo na ekstremne vremenske razmere:

https://www.carbonbrief.org/mapped-how-climate-change-affects-extreme-weather-around-the-world

 

[1] http://www.thelancet.com/journals/laninf/article/PIIS1473-3099(17)30390-0/fulltext

[2] https://www.cdc.gov/pertussis/surv-reporting/cases-by-year.html

[3] Interaktiven zemljevid izbruhov bolezni, proti katerim obstajajo cepiva. http://www.vaccineswork.org/vaccine-preventable-disease-outbreaks/

[4] http://www.eurosurveillance.org/content/10.2807/1560-7917.ES.2017.22.3.30443

[5] http://www.nijz.si/sl/letna-porocila-0

[6] http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/miti_in_resnice_o_cepljenju_2016.pdf