ISKRINA MEDNARODNA KONFERENCA: MISLITI UNIVERZO 21. STOLETJA

Iskraši smo v dneh zadnjega marčevega tedna v Ljubljani gostili tovariše iz okoliških držav. Ti dnevi so prišli precej hitro, saj smo mednarodno konferenco sestavili v nekaj tednih. Ob raznolikih študentskih vrenjih v mnogih državah sveta smo se želeli osredotočiti na gibanja in organizacije, ki so v visokošolsko političnem dialogu aktivna v tem trenutku. Na koncu smo se preko videa povezali z Nizozemci in Grki, na obisk so prišli štirje Makedonci, štirje Albanci in dva Srba, za kratek čas pa smo si izposodili še Litvanca. Delegati in predstavniki svojih organizacij so se nam iz različnih smeri pridružili v toku četrtkovega dne, 26. marca.

V petek zjutraj smo začeli z javnim delom mednarodne konference na Filozofski fakulteti. Predstavniki skupin Studentski plenum iz Makedonije, Për universitetin iz Albanije in Studentski front iz Srbije so v posamičnih predstavitvah predstavili stanje visokega šolstva v svojih državah. Kaj kmalu so se potrdili naši pomisleki, da se bomo v predstavitvah vseh sodelujočih hitro prepoznali. In tako je bilo. Vse države oziroma študentski aktivisti v njih se sistematično borijo proti komercializaciji študija in vsebin, proti nižanju financiranja javnih univerz in obenem financiranju zasebnih ter prenašanju stroškov za študij na posameznega študenta. Ravni so različne, ponekod so šolnine že vsakdan, kjer se aktivizem organizacij usmerja k ukinjanju in nižanju finančne vrednosti šolnin, drugje so šolnine grožnja ob vsakem novem (popravku k) zakonu, kjer se aktivizem usmerja proti uvedbi šolnin nasploh. V nekaterih državah je zasebnih univerz že mnogo več kot državnih, hkrati je državno financiranje v zasebno smer večje in pogostejše, v drugih državah se pot do tega stanja komaj tlakuje. V ostalih prispevkih tega glasila lahko bolj podrobno spoznate procese, ki se odvijajo v visokem šolstvu omenjenih držav, ne dvomimo pa, da ste predstavitve slišali tudi na lastna ušesa na naši konferenci.

Ker smo se želeli s to konferenco povezati s tistimi, ki nam iz drugih držav dajejo občutek, da nismo sami, smo želeli tudi pokazati ta širši kontekst bojev in sprememb, s katerimi se soočamo, ki nas z gibanji iz tujine (in tujino samo) povezuje. V dopoldanskem delu petkovega konferenčnega dne je to storil dr. Primož Krašovec, ko je predaval o problematikah v študijskem procesu, specifično bolonjskem procesu, in uvajanju šolnin ter načinih in pomenih povezovanja Univerze z gospodarstvom.

Po kratkem kosilu smo se prestavili na Fakulteto za družbene vede, kjer je Aleksander Sašo Slaček Brlek z uvodnim nagovorom zagnal popoldanski panelni del. Navezal se je na vlogo Univerze v razrednem boju, oziroma tri stopnje uporabe Univerze v reprodukciji vladajočih razredov, vse pa je povezal tudi s tranformacijo Univerze, ki se dogaja v zadnjih letih.

Po nagovoru smo z delegati organizacij govorili o študentskem organiziranju v njihovih državah, o spremembah v njihovih gibanjih, strukturah, vizijah in ciljih, o sodelovanju z etabiliranimi in institucionaliziranimi študentski predstavniki. O vključevanju novih ljudi v gibanje, da bo to postalo širše in močnejše, številčno, kot si njegov poglavitni vzrok zasluži.

Po debati smo se na povabilo Internation Student Gathering preselili še v Živko Skvotec, ki je bil v dobrih duhih odprtega dne Roga precej napolnjen. Litvanec Rapolas je na kratko predstavil še visoko šolstvo v Litvi, nekaj več besed pa je namenil predstavitvi lokalnih skvoterskih akcij in podvigov.

Sobotni del konference se je začel z več kot polurno zamudo in v podobno sproščenem vzdušju minil do pretoka v nedeljo. Dan smo preživeli v [A]Infoshopu okrožja AKC Metelkove ‒ kolegi anarhisti so z nami prijazno delili prostor in sodelovali v dopoldanski in popoldanski debati. Z Anejem Korsiko iz Iniciative za demorkatični socializem smo govorili o načinih delovanja organizacije, pa naj bo to študentsko gibanje ali politična stranka v parlamentu. Skozi moderirano debato smo izmenjali svoje izkušnje z razvojem, vzdrževanjem organizacije in ureditvijo njene notranje strukture, da bo ta najbolj učinkovita in upoštevajoča do svojih deležnikov.

Sončen dan je pozitiviral počutje. Po nekaj urah dopoldanske debate smo si vzeli čas za počitek in kuho. Medtem, ko sta Albanki in Makedonki navdušeno fotografirali samoorganizirano alternativo kulture z vsemi grafiti in umetniškimi instalacijami na pregled, sta Srba kritizirala prostor, ki naj bi bil alternativen, le da pomeni le prefinjeno kapitalistično občudovanje propada, na katerega nanašamo nove plasti propada, medtem ko se ta vseskozi zliva s sistemom. Ostali so lenuharili na soncu in mešali špagete z omako v loncu za vsaj dvajset.

Popoldan se je razvila debata našega skupnega sodelovanja v prihodnje in sodelovanja v to-konferenco nevključenih progresivnih organizacij, ki je prav tako nujno. Ker smo bili na konferenci prisotni le maloštevilčni delegati, smo se dogovorili za bazične skupne temelje, ki se bodo v roku enega mesca izkristalizirali. Javno brezplačno in kakovostno izobraževanje za vse. Sestavljena načela bodo preprosta, vendar učinkovita, delovala bodo kot pozitivne smernice pripravljene na izvedbo in ne kritika obstoječega brez alternative. Velikopotezna sprememba bolonjskega procesa ali njegova ukinitev bo na nek način vključena, v povezavi še z ostalimi tovariškimi gibanji pa bodo cilji lahko natančno zastavljeni. Povezave vzpostavljene v Ljubljani bodo to zagotovo olajšale, pospešile in naredile učinkovitejše.

Veseli smo bili nasmeškov, podanih rok in vzpostavljenih vezi, ki jih je omogočila ali vsaj vzpodbudila ta konferenca. Še bolj smo bili veseli zahval predstavnikov treh gibanj, ki so se nam lahko osebno pridružili in tako lažje postavili temelje za nadaljnje sodelovanje.

Long live international student solidarity!