O pravici do abortusa ob 25. obletnici slovenske ustave

Pravica do splava je osnova za zagotavljanje svobode in avtonomije žensk. Možnost nadzora lastne reprodukcije ženskam omogoči, da so aktivne članice družbe. Je osnova za družbeno enakopravnost med spoloma, saj so ženske še vedno tiste, ki opravijo večino dela v zasebni sferi, skrb za otroke, gospodinjstvo, ostarele ipd. Nadzor nad lastno plodnostjo tako ženskam omogoči, da so svobodne v tem, kako želijo živeti svoja življenja, omogoči jim aktivacijo izven zasebne sfere doma. Pravica do abortusa je na primer vodila k temu, da se je več žensk odločalo za študij, več žensk je študij tudi dokončalo. Pravica do splava in dostopna kontracepcija ženskam omogočita tudi ekonomsko neodvisnost od moških.

Pomemben vidik pravice do splava je tudi razumevanje avtonomije žensk nad lastnimi telesi. Nameni odvzema te pravice implicirajo, da je fetus pomembnejši kot življenje, koristi, interesi ženske, ki ga nosi. V nobeni drugi situaciji ni oseba primorana vzdrževati tujega življenja z lastnim telesom. Tudi ko umremo, nam zdravniki ne smejo vzeti notranjih organov, ki bi rešili drugo življenje brez naše privolitve. Iz tega sledi, da žensko telo za nekatere očitno ni veliko več kot samo inkubator za fetus, ki mu je namenimo več spoštovanja, kot avtonomiji ženske, ki ga nosi.

V zadnjem času smo priča porastu skupin, ki napadajo pravico do splava in to nas mora skrbeti. Prepoved splava ne vodi v zmanjšanje števila opravljenih splavov, zmanjša le število varno opravljenih splavov in ogroža življenja žensk, poleg tega pa še poveča družbeno stigmo, ki jo žal splav ponekod še ima. Tudi mednarodna organizacija Združenih narodov zadnjih nekaj let opozarja, da je prepoved prekinitve nosečnosti oblika mučenja žensk, saj zaradi nelegalnih splavov vsako leto umre okoli 50.000 žensk.

Odločitev za splav ni nikoli lahka odločitev, zato so dostopnost kontracepcije, ozaveščanje o možnih posledicah nezaščitene spolnosti in kakovostna spolna vzgoja v šolah nujni za preprečevanje neželenih nosečnosti. Na tej točki želimo še enkrat opozoriti na neprimernost varčevalnega predloga ZZZS, ki bi kontracepcijo naredil delno plačljivo, saj tudi stroka opozarja, da že majhno doplačilo dekleta odvrne od uporabe.

Pravica do splava in do nadzora nad lastno plodnostjo je temelj za zagotavljanje enakopravnosti med spoloma. Je pomemben korak v smeri emancipacije žensk in poskrbeti moramo, da ostane nedotaknjena. Kakršnokoli omejevanje pravice do splava bi pomenilo, da žensk ne razumemo kot ljudi, ki so enakopravne moškim, ki imajo pravico sprejemati odločitve o svojih življenjih in svojih telesih, ampak da jih razumemo kot objekte, ki ne smejo biti avtonomni in ki so dolžni rojevati za vsako ceno.