Plenum je specifična forma odločanja, ki sledi načelu direktne demokracije, kar pomeni, da imajo vsi vključeni možnost besede, ki bo vplivala na končno odločitev. Kar se tiče načina organiziranja, deluje Studentski plenum tako, da sklicuje sestanke po vseh fakultetah, na katerih sodelujejo vsi študentje in kolektivno dosegajo konsenzualne odločitve o določenih in trenutno aktualnih študentskih vprašanjih. Studentski plenum ni organizacija, nima članov in članarin, vsak študent in tudi državljan se lahko priključi plenumu, če se čuti dovolj odgovornega zase in za delovanje sistema, v katerem živimo. Vsa moč odločanja je v rokah tistih, ki so v določenem trenutku prisotni na plenumu, vse odločitve so sprejete kolektivno.

Pobuda za plenum se je rodila v zadnjih mesecih leta 2014, po tem, ko je vlada naznanila nov tip zunanjega ocenjevanja študentov ‒ kasneje preimenovanega v državni izpit ‒ kot tudi še nekaj dodatnih amandmajev k zakonu o visokem šolstvu. Studentski plenum je takrat amandmajem ostro nasprotoval, saj so kruto kršili 46. člen Ustave Republike Makedonije, ki določa avtonomijo univerze.

Horizontalna struktura je ena izmed temeljnih lastnosti Studentskega plenuma, kar pomeni, da ni nikakršnih vodij, vsak študent, ki se želi vključiti, se lahko vključi na enakopravnem nivoju kot njegov kolega. Pomembno je le, da se vsak pridruži individualno, brez vplivov katerekoli politične stranke.

AKCIJE STUDENSTKEGA PLENUMA

Ukrepati pomeni peljati poteze, ki peljejo k dosegu določenega cilja. V skladu z idejami gibanja je Studentski plenum na poti do cilja preizkusil več metod. Organizirali so protestni shod kot formo mirnega protesta. Z njim so izrazili nezadovoljstvo javnosti, z množično udeležbo pa tudi pokazali, da je problem resen in da dejansko obstaja. Sledili so različni protesti, protestna pisma in zahteve. Ko nobena izmed teh metod ni delovala in njihov cilj še vedno ni bil dosežen, so se zatekli k še edini možni metodi ‒ razglasitvi avtonomne cone na fakultetah.

Avtonomna cona je okupacija fakultet z enim jasnim namenom ‒ vrniti univerzo tistim, ki jim zares pripada, to so študentje univerze. Fakultete so okupirali z blokiranjem formalnega kurikuluma in uvedbo alternativnega. Tega so sestavili študentje, ki so aktivno sodelovali pri okupacijah. Pomagali so jim tudi določeni profesorji in strokovnjaki, ki so ponudili izvedbo predavanj in učnih ur. Sodelovanje med študenti je pripravilo tudi mnoge performanse ter različne kulturne in umetniške dogodke.

Studentski plenum je zmagal prvo bitko, ampak zahteve po kakovostnem in javnem šolstvu v dobrih pogojih še niso bile v celoti izpolnjene. Aktivnosti in sodelovanje plenumovcev se tako ne končujejo, saj počasi sestavljajo to, kar plenum že danes zahteva. Avtonomna cona bo ostala del vsakodnevnega študentskega življenja v Makedoniji, tudi predavanja alternativnega kurikuluma se bodo izvajala, čeprav morda manj pogosteje.