Visoko šolstvo v Albaniji

Eno izmed zadnjih področij javnega dobrega v Albaniji, ki je bilo prevzeto in transformirano z neoliberalno ideologijo, je področje visokega šolstva. Neoliberalne reforme so bile najprej uvedene v Čilu, kasneje v drugih državah Latinske Amerike, in so sedaj prisotne kot eksperiment tudi v Albaniji. Država, ki ima zgodovino stalinističnega socializma, je od devetdestih let prejšnjega stoletja postala neko testno okolje za izvajanje neoliberalnih reform.

V zadnjih letih se je v Albaniji pojavil velik porast privatnih univerz, ki jih aktivno podpira tudi vlada. Nudi jim prostore, model financiranja univerz pa je spremenila na tak način, da lahko privatne pridobijo čim več. Zasebne univerze so se pojavile pred desetletjem in zapolnile praznino, ki so jo pustile javne univerze, predvsem tako, da so ponudile možnost visoke izobrazbe tistim, ki niso opravili sprejemnih izpitov za javne univerze.

Tako prestrukturacijo visokega šolstva vladajoči legitimirajo z argumenti, da bi univerze morale služiti gospodarstvu, se spremeniti v tržne institucije ipd. Na tak način naj bi se znižala brezposelnost, ki je po zadnjih uradnih podatkih v Albaniji 20%, realno pa verjetno še višja.

Z upoštevanjem “predlogov” mednarodnih finančnih institucij visoka izobrazba ni več dojemana kot osnovna pravica, ki bi morala biti dostopna vsem, ampak kot storitev, ki se jo kupi na prostem trgu. Ista neoliberalna logika, predvsem kar se tiče financiranja študija, vodi tudi v ponujanje študentskih kreditov, ki predstavljajo bodoče finančno breme za študente, ki se zadolžijo pri bankah.

 

KAKŠNI PA SO ŠIRŠI UČINKI ZADOLŽEVANJA ŠTUDENTOV?

  1. Privatne univerze tako lažje privabljajo študente, saj imajo le-ti možnost najeti študentski kredit, s tem pa se lažje odločijo za študij, za katerega je potrebno plačati šolnino. Drug problem, ki izhaja iz lažjega dostopa do financ privatnim univerzam, je ta, da so javne univerze primorane tekmovati z njimi, posledično slediti njihovi logiki in se prestrukturirati po načelih prostega trga.
  2. Na drugi strani je kakovost študija na privatnih univerzah znatno nižja kot na javnih, kar vodi v koruptivne načine pridobivanja nazivov in klientelistično administracijo.

Albanska vlada uvaja tudi druge vrste neoliberalnih reform v visokem šolstvu s podporami privatnim univerzam, t. i. javno-privatnimi partnerstvi, česar se seveda veselijo predvsem privatne univerze.

Takšne reforme imajo vpliv tudi na javne univerze, najbolj očitna posledica je antagonizem med študenti in fakultetami.

Vseeno pa obstaja žarek upanja, saj so se študentje največje albanske univerze v Tirani začeli organizirati, pripravljati javne skupščine in druge aktivnosti, s katerimi opozarjajo na problem privatnih fakultet in neoliberalnih reform nasploh. S svojim delovanjem so prisilili vlado in vladajoče strukture na univerzah, da jih slišijo.