Visoko šolstvo v Makedoniji

PROBLEMI Z ZAKONOM O VISOKEM ŠOLSTVU

Makedonski zakon o visokem šolstvu je bil v več različicah v zadnjih sedmih letih sprejet tolikokrat, da so si glavne točke med sabo kontradiktorne; s tem je praktično neuporaben in ne omogoča izboljšanja. Zadnji amandmaji, ki so bili dodani k zakonu 14. januarja letos, so bili zadnja kaplja čez rob. Nekaj mesecev pred sprejetjem so bili predstavljeni akademski skupnosti, ki je pod vodstvom študentov univerze enotno stopal v bran javnemu visokemu šolstvu. Najbolj jih je zmotil nov mehanizem evalvacije študentov,državni izpit, pred tem znan kot zunanje testiranje znanja. Študentje so se takrat povezali v Študentski plenum. Državni izpit je predpostavljal zunanje testiranje študentov ob koncu drugega in četrtega leta študija. Tak koncept je problematičen z dveh vidikov: prvič, stopa nasproti avtonomiji univerze, ki je z zakonom zapisana v ustavi in drugič, ponižujoč je do študentov, saj rangira njihovo akademsko znanje in spretnosti z vprašanji, ki nudijo odgovore na obkrožanje. Študentski plenum se je odzval z dvema protestnima shodoma, drugi od teh je imel 10.000 udeležencev, ki je najbolj množičen protestni shod, ki ga je Makedonija kot samostojna država doživela. Kljub temu so sporen zakon sprejeli. Mesec po sprejetju zakona je Študentski plenum razglasil Avtonomno cono znotraj Fakultete za filozofijo in filologijo. Jasno so izrazili zahteve, katerih razrešitev bo prinesla konec okupacije. Po dveh srečanjih v rektoratu Univerze v Ss. Cirila in Metoda so zahteve sprejeli ‒sestavili bodo nov zakon o visokem šolstvu, pri sestavi pa bodo sodelovali predstavniki Študentskega plenuma. Nov zakon, ki bo nastal iz skupnega sodelovanja, bodo sprejeli do začetka leta 2016.

PROBLEMI S STANDARDOM ŽIVLJENJA

Eden največjih problemov študentov v Makedoniji je standard študentskega življenja. Fotografije v študentskem domu “Goce Delčev”, ki so se lani viralno razširile po medmrežjih, so odražale trenutno stanje življenjskih pogojev v vseh študentskih domovih v Makedoniji. Ti ne izpolnjujejo minimalnih življenjskih standardov. Nikakršnih sredstev ni bilo vloženih v njihovo vzdrževanje ali morebitno obnovo. Poleg tega študentje v Makedoniji, za razliko od svojih vrstnikov v nekaterih zahodnih državah, ne uživajo nobenih koristi za študente, kar vključuje brezplačen javni prevoz, nižje šolnine za določene in podobno.

PROBLEMI Z LEGITIMNIMI ŠTUDENTSKIMI PREDSTAVNIKI

Pravi krivec, ki je privedel do sedanje situacije, je verjetno pomanjkanje legitimnih predstavnikov študentov. V skladu s Statutom Univerze v Ss. Cirila in Metoda je t. i. študentski parlament uradni glas študentov, toda člani tega parlamenta, pod vodstvom njihovega predsednika, so delovali v nezakonitem stanju, saj je njihov mandat potekel. Tudi če njihov pravni status ne bi bil vprašljiv, bi bila njihova legitimnost neveljavna ‒ne predstavljajo zahtev in potreb študentov. Zaradi tega je bila potreba po ureditvi študentske organizacije ogromna, oblikovanje Študentskega plenuma pa je bil spontan in naraven dogodek.